Suzana Pirtovšek – slikarka
____________
Rojena sem 1. oktobra 1961 v Skopju. V Slovenijo me je pripeljala ljubezen. Od svojega 27. leta živim in ustvarjam v Mariboru. Tu sem si ustvarila družino, sem mati trem odraslim sinovom. Moje poklicno področje je sociologija, a moja prva ljubezen je slikarstvo.
S slikanjem sem pričela že kot deklica, od ranega otroštva sem sedela v ateljeju svojega dedka, priznanega likovnega umetnika iz Makedonije, in ga opazovala pri delu. Začetki moje umetniške kreativnosti segajo v moje otroštvo, ko sem pod dedkovim mentorstvom narisala svoje prve stvaritve. Leta 1988 sem na 27. natečaju mladih umetniških talentov Zveze slikarjev v Makedoniji prejela prvo nagrado, kasneje pa sem v Sloveniji pot razvoja svojega talenta nadaljevala samostojno.
Pred leti sem naletela na knjigo z naslovom Mastering of composition kanadskega avtorja – slikarja in profesorja slikanja Iana Robertsa. Še danes se sprašujem, ali je šlo za igro usode, ta knjiga mi je namreč spremenila življenje in pogled na slikarstvo. Pridružila sem se številnim učencem Iana Robertsa, se pod njegovim mentorstvom izobraževala in izpopolnjevala svoje slikarske veščine. Nekje sem prebrala, da se slikanja naučimo po 10.000 urah vaj – gre za nenehen proces iskanja, spoznavanja, ustvarjalnosti in odnosa do sveta.
Vso pridobljeno znanje, veščine, način razmišljanja, pogled na stvari, ki me navdihujejo, so v meni prebudili neskončen potencial slikarskega izražanja. Povsod okrog sebe vidim kompozicije, ki me navdihujejo. Svet v mojih slikah je postal vzporedni svet, v katerem se čas preprosto izgubi. Platna, ki postajajo slike, šepetajo in z menoj nenehno komunicirajo.
Danes je lepota vodilo moje slikarske poti – začutiti in jo prenesti v slikarsko kompozicijo na platnu, se z njo poigravati in jo poustvarjati vse do točke, ko oživi. To je tista fluidna frekvenca, ki se hipno dotakne gledalcev, jih osvoji, in ne zapusti njihovih misli. Ta lepota je neskončna, tako kot je neskončen prostor obzorja. Poigravanje svetlobe in teme v harmoničnem plesu narave je tisto, kar me najbolj vznemirja in čemur v svojih stvaritvah posvečam veliko pozornosti. Moje slike izražajo hrepenenje po nedosegljivosti obzorja, po igri svetlobe v vsakem trenutku dneva, po ustvarjalnosti narave, ki je neponovljiva v vseh letnih časih, po tisti harmoniji, ki nas obkroža znotraj sebe in zunaj v naravi.